Domov Novice VEČER: Dokler bo en krajan Kamnice proti, bo proti tudi krajevna skupnost

VEČER: Dokler bo en krajan Kamnice proti, bo proti tudi krajevna skupnost

od: Urednik

ČLANEK IZ VEČERA // FOTO: VEČER *ANDREJ PETELINŠEK

https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-dileme-crpalne-hidroelektrarne-kozjak-namesto-daljnovoda-kable-pod-zemljo-10359051#gallery-5

Civilna iniciativa Kozjak Dragučova je v sredo zvečer v Kamnici organizirala javni posvet zaradi projekta črpalne hidroelektrarne Kozjak, s katerim so želeli obvestiti zainteresirano javnost o poteku projekta, predstaviti dejstva, do katerih so se do sedaj uspeli dokopati, in izpostaviti vprašanja, ki še zmeraj ostajajo neodgovorjena, predvsem od nosilcev projekta. Katja Beck Kos je dejala, da je posvet nastal kot odgovor na pomanjkanje odgovorov s strani Dravskih elektrarn Maribor in Elesa: “Projekt ČHE Kozjak ne vpliva zgolj na okoli 300 družin in lastnikov parcel, kjer je predvidena izgradnja akumulacijskega jezera in bo potekala trasa daljnovoda, temveč neposredno vpliva na stanje reke Drave, njenih pritokov in vodnih izvirov na Kozjaku. Poslabšuje plazovitost že tako ogroženega področja, nosi posledice za mikroklimo, ogroža biodiverziteto, povečuje razširjenost invazivnih rastlin. Ne nazadnje precej vpliva na davkoplačevalce Slovenije, glede na to, da naj bi bil projekt doslej ocenjen na 600 milijonov evrov,” je še menila Katja Beck Kos.

Dokler bo en krajan Kamnice proti, bo proti tudi krajevna skupnost

Okoli 120 krajanov, ki jih je pozdravil predsednik KS Kamnica Simon Hauptman, je lahko na zemljevidu preverilo, ali trasa daljnovoda prečka tudi njihovo zemljišče. Največ zanimanja je bilo za vplive elektromagnetnega sevanja pod visokonapetostnimi daljnovodi. Hauptman je zbranim še dejal, da dokler bo en krajan Kamnice proti projektu, bo proti tudi krajevna skupnost.

Kamnica – Kulturni dom – Družba – Posveti – Javni posvet o ČHE Kozjak – črpalna hidroelektrarna – – Avtor: Andrej Petelinšek

Čeprav potekajo dela na projektu ČHE Kozjak že od leta 2008 in je projekt v fazi pridobivanja okoljevarstvenih mnenj, kot so doslej javnost obveščale Dravske elektrarne, je veliko vprašanj še vedno neodgovorjenih ali pa odgovori ostajajo v zaprtih predalih. Čeprav tudi v Sloveniji velja Aarhuška konvencija in s tem obveznost vključevanja zainteresirane javnosti v procese, so še opozarjali na posvetu.

Udeleženci posveta so izpostavili še skrbi v primeru potresa ali poka jeza akumulacijskega jezera, vplive daljnovoda in gradnje na zdravje prebivalcev, ter posledično zaradi degradacije okolja padec vrednosti nepremičnin. Vplive elektromagnetnega sevanja (EMS) visokonapetostnega daljnovoda na zdravje sta predstavila dr. Matjaž Perc, profesor fizike na Univerzi v Mariboru, in Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških iniciativ Slovenije. Skupna ugotovitev obeh je bila, da obstajajo znanstvene študije o direktni korelaciji med povečanim sevanjem in povečanjem zbolevanja za rakom ter pojavov tumorjev in psihičnih obolenj.

“Resne študije o obolevanju ljudi je težko ovreči”

Profesor Perc je zbranim dejal, da je šokiran, da je projekt ČHE Kozjak prišel že tako daleč in da ljudje nimajo ključnih informacij. Kot znanstvenik se je skliceval na različne študije, ki potrjujejo povezavo med oddaljenostjo od daljnovodov in obolevanjem ljudi, tudi otrok, slednji žal zbolijo za levkemijo. Pogosti so rakasta obolenja, glavobol, tremot, omotica, izguba spomina in koncentracije ter motnje spanja. “Povprečna izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju znaša 0,4 mikrotesla, maksimalna izpostavljenost pri 40 metrih oddaljenosti od daljnovoda pa je pri 10 mikroteslih. Če bi kable položili pod zemljo, pa izpostavljenosti sevanju že pri 20 metrih od kablovoda praktično ni.

Med študijami je citiral Anke Huss, ki je leta 2018 s skupino raziskovalcev po proučevanju podatkov za dve desetletji ugotovila, da so ljudje, ki so bili dolgo časa izpostavljeni visokim ravnem nizkofrekvenčnih magnetnih polj (0,4 mikro tesla), kazali povečano tveganje za levkemijo. “To je resna študija, ki jo je zelo težko ovreči,” je dejal Perc in še dodal, da bi morali čim prej razmisliti o kabliranju, pa četudi bi bilo to bistveno dražje. “Ni ga hujšega, kot če imajo državljani občutek, da živijo v državi, kjer jih nihče ne sliši in upošteva in jim čez glave napelje daljnovode. Čas je, da Slovenija postavi zdravje ljudi pred interese kapitala,” je še zaključil Perc in požel aplavz udeležencev posveta.

Eles: Kabliranje znatno večji poseg v okolje

Odgovorne v Elesu smo vprašali, kako so v projektu daljnovodne povezave za ČHE Kozjak ocenjeni vplivi elektromagnetnega sevanja in ali obstaja možnost delnega ali celotnega kabliranja. Boštjan Barl, direktor področja za infrastrukturo prenosnega omrežja, odgovarja: “Visokonapetostna povezava 2×400 kV je z državnim prostorskim načrtom umeščena v prostor v daljnovodni izvedbi. Kabelska izvedba (tako imenovano kabliranje) je v takšnem obsegu predvsem z vidika obratovanja tehnično izjemno zahtevna, predvsem pa je poseg v okolje neprimerljivo večji in z okoljskega vidika nesprejemljiv. Državni prostorski načrt je bil sprejet na osnovi presoje vplivov na okolje, teče pa izdelava novelacije projektnih rešitev in tudi dodatne presoje vplivov. Ko bodo te izdelane, bodo ključne informacije tudi posredovane vsem lastnikom. Dejstvo pa je, da bo objekt projektiran skladno z vsemi veljavnimi zakonodajnimi okvirji, predpisi in pravilniki, tako da vplivi na ljudi in okolje ne bodo škodljivi.”

Sorodni prispevki